Študija Creatine Metabolism in Female Reproduction, Pregnancy and Newborn Health (Presnova kreatina v ženski reprodukciji, nosečnosti in zdravju novorojenčka) ugotavlja, da je kreatin ključen del celične energijske presnove v ženskem reproduktivnem sistemu, nosečnosti in zgodnjem neonatalnem obdobju, saj preko kreatin-kinaznega sistema pomaga vzdrževati stabilno tvorbo ATP v tkivih z visokimi in spremenljivimi energijskimi potrebami, kot so jajčniki, endometrij, miometrij, placenta in razvijajoči se plod; spremembe v presnovi kreatina spremljajo normalen menstrualni cikel in nosečnost, medtem ko so motnje povezane z zmanjšano plodnostjo ter zapleti, kot sta zastoj rasti ploda in preeklampsija, pri čemer placenta kaže povečano odvisnost od kreatina v hipoksičnih razmerah; poleg tega številni predklinični dokazi kažejo, da lahko materinsko dodajanje kreatina med nosečnostjo zaščiti plod, zlasti možgane, pred hipoksično-ishemično poškodbo ob porodu, vendar avtorji poudarjajo, da kljub obetavnim rezultatom še ni soglasja o nujnosti kreatina za uspešno reprodukcijo in da so potrebne dodatne klinične raziskave za potrditev učinkovitosti in varnosti prehranskega dodajanja kreatina v reproduktivni medicini.

Študija Creatine Supplementation and Brain Health (Dodajanje kreatina in zdravje možganov) ugotavlja, da ima dodajanje kreatina potencialno pozitiven vpliv na zdravje možganov, saj lahko prispeva k izboljšanju kognitivnih funkcij in zaščiti možganov v stanjih, kjer je presnova energije motena, kot so akutni stres (npr. hipoksija, pomanjkanje spanja), blaga travmatska poškodba možganov ter nekatera kronična in nevrodegenerativna obolenja; čeprav je možganska presnova kreatina deloma neodvisna od prehranskega vnosa in se možganske zaloge kreatina po suplementaciji povečajo manj izrazito kot v skeletnih mišicah, številne študije kažejo na zmerno povečanje možganskega kreatina ter na izboljšano kognitivno delovanje predvsem v energetično zahtevnih ali patoloških pogojih, pri čemer avtorji poudarjajo, da optimalni protokoli dodajanja kreatina za možgane še niso jasno določeni in da so potrebne nadaljnje raziskave, ki bi hkrati spremljale spremembe možganskega kreatina in kognitivnih izidov.

Študija Current Evidence and Possible Future Applications of Creatine Supplementation for Older Adults (Trenutni dokazi in možne prihodnje uporabe dodajanja kreatina pri starejših odraslih) ugotavlja, da ima dodajanje kreatina, zlasti v kombinaciji z vadbo za moč, ugoden vpliv na mišično maso, mišično moč, telesno zmogljivost in deloma tudi na telesno sestavo pri zdravih starejših odraslih, s čimer lahko prispeva k blaženju starostno pogojene sarkopenije; dokazi kažejo, da kreatin samostojno ali v kombinaciji z vadbo nima škodljivih učinkov na mišice ali kosti, vendar so njegovi učinki na kostno gostoto večinoma omejeni in nekonsistentni, še posebej brez vadbenega dražljaja; hkrati avtorji poudarjajo, da je raziskav pri starejših odraslih z izrazitejšimi kliničnimi stanji, kot so sarkopenija, osteosarkopenija, sarkopenična debelost, telesna krhkost in kaheksija, zelo malo ali jih sploh ni, zato so potrebne dolgoročne, dobro zasnovane klinične raziskave, ki bi ovrednotile učinkovitost in varnost kreatina v teh ranljivejših populacijah. 

Študija Metabolic Basis of Creatine in Health and Disease: A BioinformaticsAssisted Review (Presnovna osnova kreatina v zdravju in bolezni: bioinformatično podprt pregled) celovito pojasnjuje, da je kreatin skupaj s sistemom kreatinkinaza/fosfokreatin (CK/PCr) temeljni regulator celične energijske presnove v tkivih z visokimi in nihajočimi energijskimi potrebami, kot so skeletne mišice, možgani in srce, saj omogoča hitro, prostorsko in časovno natančno vzdrževanje ATP ter povezuje energetske in mehanske procese v celici; avtorji na podlagi bioinformatskih analiz in sistemskobiološkega pristopa poudarjajo, da CK/PCr sistem deluje kot dinamični »biosenzor« celične allostaze, pri čemer motnje v presnovi kreatina (npr. pri okvarah transporterjev ali encimov sinteze) vodijo v širok spekter bolezni, medtem ko lahko dodajanje kreatina v določenih okoliščinah ugodno vpliva na mišično, nevrološko in presnovno funkcijo; kljub obsežnim mehanističnim dokazom pa avtorji izpostavljajo potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi bolje opredelile klinične učinke kreatina v različnih bolezenskih stanjih in skozi življenjska obdobja. 

Študija Creatine as a Promising Component of Paternal Preconception Diet (Kreatin kot obetavna sestavina očetovske predzanositvene prehrane) obravnava kreatin kot potencialno pomembno prehransko sestavino v obdobju očetovske predzanositvene prehrane, saj ima ključno vlogo v energijski presnovi semenčic preko sistema kreatin–fosfokreatin, ki omogoča vzdrževanje visoke in nihajoče potrebe po ATP za gibljivost, kapacitacijo in fertilizacijsko sposobnost semenčic; pregled obstoječih biomarkerjev kaže, da so nizke ravni kreatina v semenu in povišana aktivnost kreatinkinaze pogosto povezane s slabšo kakovostjo semenčic, medtem ko predklinične in omejene opazovalne študije nakazujejo, da lahko eksogeni kreatin izboljša gibljivost, vitalnost in fertilizacijski potencial semenčic; avtorji kljub temu poudarjajo, da klinični dokazi pri ljudeh še niso zadostni in da so potrebne dobro zasnovane, dolgoročne randomizirane raziskave, preden bi lahko kreatin priporočili kot standardni del očetovske predzanositvene prehrane.